Your language sensitivity charms me in
a moment. Outside the feeling for time I am again
open to everything that needs to be supplemented
with my windy existence.
My clumsiness is my elegance
and each beginning escapes into a beginning.
We shall never be concluded, we shall always read
telegraph poles. For the earth travels:
on pedals, on shoes,
with distances that touch
in distances from which we touch.
As we travel, it would be good also
to live:
anonymous, alert,
trusting (omnia mea mecum
porto, the only saying I carry with me).
Because gentleness is a space inside us –
not in ranks and not accomplished.
A space: rubbish dump, compost heap? – where something lives
and pushes forward.
And still we keep trying, in perfect ways,
we can find enjoyment, for a moment, go through:
breathing, cycling through
the town,
painted colours, that
are rinsed off, added.
To love like that, for moments.
Be dissipated like that in the blue sky.
To bathe like that in solar phases,
this finality that never ends.
To be born elsewhere, different.
To live like that: only there, where we
embrace through sleep.
Tvoja jezikovna občutljivost me je v hipu
očarala. Zunaj občutka za čas sem spet
odprta vsemu, kar je treba dopolnjevati
s svojo vetrno eksistenco.
Moja nerodnost je moja eleganca
in vsak začetek se zateče v začetek. Nikoli ne
bova zaključena, vedno bova prebirala
telegrafske drogove. Ker zemlja potuje:
na pedalih, na čevljih,
z razdaljami, ki se dotikajo,
v razdaljah, iz katerih se dotikamo.
Tako kot potujemo, tako bi bilo dobro
vedno živeti: anonimni, budni,
zaupljivi (omnia mea mecum
porto, edini rek, ki ga nosim s sabo).
Ker je nežnost prostor v naju –
to nepostrojeno in nepostorjeno.
Prostor: smetišče, kompost? - kjer nekaj živi
in žene.
In še vedno poskušava, na popolne načine,
lahko zadrživa, za hip, užijeva, greva skoz:
dihanje, kolesarjenje skoz
mesto,
barve, ta
izpiranja, nanose.
Tako ljubiti, za trenutke.
Tako biti razsipan v modro nebo.
Tako kopati se v sončnih menah,
teh dokončnostih, ki se nikjer ne končajo.
Rojevati se na drugem koncu, drugačen.
Tako živeti: samo tam, kjer se
objemamo prek sna.